En, dva, tri – Yoda kje si?

Ljudje smo družbena bitja, zato ni neobičajno, da se ob pogledu na zvezdnato nebo vprašamo: »Ali smo sami?« Na vprašanje so tako ali drugače poskušali odgovoriti že številni. Kot bomo videli, so nam z izjemnim razvojem astronomije postali bolj jasni pogoji za razvoj napredne civilizacije. Omenili bomo tudi verjetnost za njihov obstoj in možnosti sporazumevanja.

Pri razmišljanju o izvenzemeljskem življenju je potrebno narediti nekaj predpostavk. Najbolje je, če se omejimo na misleče Nezemljane, saj z bakterijam podobnimi bitji težko razpravljamo o pomenu življenja. Privzamemo lahko, da se lahko življenje razvije zgolj na planetih, podobnih naši Zemlji. Planeti, ki so preveč oddaljeni od svoje zvezde, so premrzli, medtem ko so planeti blizu zvezd izjemno vroči in zato neugodni za razvoj življenja. Za Zemljo pravimo, da je v Zlatolaskinem območju, saj je to, kot kaša najmanjšega medveda v zgodbi, ravno prav topla. Teleskopi so v zadnjem desetletju okrog oddaljenih zvezd odkrili kar nekaj planetov v tem območju.

2014-02-14-E.T.-klice-domov-1.png

Je 8 potnik blizu nas?

Zgornje in še nekaj drugih pogojev je astronom Frank Drake združil v Drakovo enačbo, po kateri se ocenjuje verjetnost naprednih civilizacij v naši galaksiji.

\[N = R_{*} \cdot f_{p} \cdot n_{e} \cdot f_{l} \cdot f_{i} \cdot f_{c} \cdot L\]

2014-02-14-E.T.-klice-domov-2.png

Ocene za zgornje faktorje so zelo različne. Prve tri lahko še kar dobro določimo, medtem ko sta zadnja dva bolj ali manj ugibanji. Ocene, ki so jih postavili astronomi, se gibljejo med nekaj tisoč in nekaj milijoni civilizacij v naši galaksiji.

Vulkanci najbrž ne uporabljajo Facebooka

Možnosti, da bi se osebno srečali z Nezemljani, zaradi izjemnih razdalj v vesolju praktično ni. Astronomi zato svoje upe polagajo na sporazumevanje z radijskimi signali. Najobsežnejši projekt se imenuje SETI – iskanje izvenzemeljske inteligence. Raziskovalci že četrt stoletja neuspešno čakajo na signal iz vesolja, ki bi ga lahko oddajala tuja civilizacija.

Vendar zakaj? Glede na zgornje ocene bi morala galaksija mrgoleti z življenjem. Razsežnosti galaksije brez dvoma predstavljajo velik problem, saj ima radijski signal končno hitrost. Druga možnost je, da jih preprosto ne zanimamo. V kolikor so izjemno napredni, bi bila njihova želja po komunikaciji z nami podobna naši želji po pogovoru z mravljami. Tretja, bolj zabavna teorija, pa je zrasla na zelniku slavnega astronoma Carla Sagana. Predlagal je možnost, da nas opazujejo od daleč, kot v nekem galaktičnem živalskem vrtu. Trenutno ni prav nobenega dokaza, ki bi nakazoval na katero od zgoraj predlaganih možnosti. Vse kar lahko počnemo je, da pozorno poslušamo nebo in upamo na kakšen medzvezdni pozdrav.